Na zadnji dan počitnic sem tekala po travnikih v Mihatovih koncih, porezala vse ivanjščice, detelje, kislice, zlatice, en in edin samcat mak, še ene par neznank, na koncu pa še na vrtu babice odrezala par vej španskega bezga. Skrbno zapakirani pušelci so v z vodo napolnjenih kozarcih od kislih kumaric na zadnjem sedežu sveže opranega in posesanega Megana uspešno priromali v Ljubljano. Skupaj s parimi mravljami v mojih laseh in nekaj praskami, ki so nastale kdovekdaj med plezanjem po grmovjih. V stanovanju diši po pomladi, jaz pa z limonado (s svežo meliso iz okenske police) občudujem krasotice in sanjarim o tem, kako bom, ko bom velika, zares odprla eno prikupno cvetličarno z zelenjem in travniškimi pušelci.