Včasih me prime, da v roke vzamem telefon in poškljocam tamale in tavelke, taboge in čist tadivje, košate in mesnate, vse moje rožce. Tedne in mesece kasneje se pogosto zgodi, da držim telefon v eni roki in teglc v drugi in štejem koliko novih listkov je zrastlo v zadnjih n-tih dneh. In ta nedelja je bila dan za te reči. Za preštet listke in poškljocat nove slikce, da bom kmalu spet štela. 


Ob Gardskem jezeru sva narobutala mimoze in jih v predalu zadnjih vrat v avtu pripeljala v Ljubljano. Prav zares popestrijo družbo potakjencev, kajne? Pa stekleničke od piva, sladko-kisle omakce, pudra, arganovega olja, vintage coca cole in kozarec oliv. Na drugi strani zadnji sončni žarki, po sedmi zvečer. Voham poletje!


Tale majava Ikejina stalaža se zatrese vsakič, ko z nje vzamem kakšno reč, ampak dokler služi svojemu namenu - plaža za rožce - je all good. Desno nova polička za nad posteljo, pa posodice marmelad in avokadoti.


Potakjenci pilej in kamenčki s potovanj. Te pileje so kar divje, sploh zgornja sredinska poganja listke vsepovprek. Zraven pa monstera in roza šeleshamer za ozadje. Ker #plantsonpink in ne dovolj pogumna Alja, da bi dejansko pobarvala steno na roza.


Olivna barva mi je ljuba, a spet je le karton. Imava pa vsaj sivo steno in cvetočo magnolijo sredi dnevne!


Peperomia polybotrya kraljuje na novem podstavku, zaradi katerega sva na poti iz Verone v Padovi zavila z avtoceste in se na velikonočni ponedeljek obdarila v Ikeji. Peperomiji družbo dela še Calathea, avokado in vejica dišeče mimoze.


Lansko pomlad me je Miha peljal v Vrt kaktusov v Seči. V enem letu je tale skuštran na levi iz vijolčnega postal zelen, ampak meni se zdi, da mu čisto paše. Taščin jezik mi je v dar poklonila razredničarka v četrtem razredu, ker sem skozi leto pridno skrbela in zalivala rastline. Spatifil mi je Miha kupil enkrat kar tako, prekrasno sukulento na podstavku v sredini pa sem si podarila sama, ker zakaj pa ne.

Pa še mizica, ki sva jo naredila sama, betonski teglc, ki mi ga je naredil oči in potaknjenec monstere za katerega sem žrtvovala najlepšejši list in je v dveh mesecih pognal že dobrih deset centimetrov korenin. Rozika je pa stromanta, lepa ane?