Social Media Icons

slide code

Photo

O NAJU
Sva Alja in Miha, pustolovska raziskovalca, poletna hribolazca, ljubitelja lepih reči, zbiratelja lončnic, krožnikov iz potovanj in starih fotoaparatov. En malček zmedena in ravno prav štorasta, skoraj nikoli pri miru, za vedno otroka in taprava uživača.

Ljubeznice pa so skrinjica najinih doživetij in idej. Neizmerno se veseliva vsakega vikenda, ko se lahko odpraviva v gore ali pa odkrivat slovenijo. Zelo zelo rada planirava tudi daljše pobege in odpotujeva kam na lepše. Ko pa sva doma, premikava pohištvo in krasiva stanovanje, še raje pa kaj dobrega skuhava in uživava v okušanju novih receptov.

Hvala, ker naju spremljaš!

social media icons 2

Search

category 1

HRIBI

category 2

ZELENJE

category 3

POTOVANJA

Ne zamudi nove objave!

Barviti Marakeš


V Marakeš sva zdaj prišla drugič. Prvič sva bila samo pozno popoldne, zjutraj pa sva že odrinila na roadtrip. Sicer se nama mesto ni zelo dopadlo, a videla sva, da ponuja ogromno, zato sva si za drugi obisk rezervirala kar 4 dni, da bova imela čas za vse oglede. Tudi na forumih boste našli ogromno nasvetov, češ da se v Marakešu zlahka preživi teden dni s kakšnim izletom v okolico vmes. Verjetno je na koncu odvisno od tega, kaj ti bolj ustreza. In nama kaotična maroška mesta definitivno niti približno niso všeč tako, kot maroška narava in vožnja skozi čarobno in divjo pokrajino. Skoraj ves čas v Marakešu sva bila nesproščena, celo živčna, in po dveh dneh sva se check-outala v hotelu ter pobegnila na obalo.



Marakeš je, kot mnoga sodobna mesta v manj razvitih državah, mesto neverjetnih kontrastov. Na eni strani so štiri in več-pasovnice, ki tečejo mimo palač, hotelov in ogromnih trgovskih centrov, z urejenimi fontanami in krožišči, spomeniki, lično urejenimi parki. Ni da ni. Ogromno je luksuznih trgovin, kakršnih v Sloveniji verjetno nikoli ne bomo videli. Po cestah se vozijo najnovejši nemški in ameriški avtomobili, po pločnikih se sprehajajo poslovneži v oblekah in ženske, oblečene po zadnji modi. Mini krilo je tukaj, za razliko od vseh drugih krajev v Maroku, kjer so ženske zakrite in v varnem zavetju doma, nekaj povsem običajnega. Ženske vozijo avtomobile, punce drvijo na skuterjih. Pravi šok v primerjavi z vsem, kar sva v Maroku videla dotlej.


Na drugi strani pa ima Marakeš tudi vse, kar imajo ostala mesta in manjši kraji v državi. Pogosto boste v istem krožišču ob najnovejšem Mercedesu opazili tudi 40 let starega Fiata in tovornjak iz časa druge svetovne vojne, ki se mu iz izpuha tako kadi, da za trenutek izgubiš orientacijo v oblaku dima. Ob robu se bo nemalokrat počasi premikal starec na oslu in nekaj mrmral v jeziku, ki ga verjetno še sam ne razume. Tudi smeti ne manjka in lukenj na cesti pa prahu in blata, nedokončani pločniki, ukrivljeni kandelabri. Cestna pravila poznajo le tisti, ki jih hočejo poznati, ves čas vsi trobijo in si sekajo smeri, vsi hodijo in vozijo povsod. Po parkih posedajo brezdomci, reveži prosjačijo na vsakem koraku. Vendar se vsega navadiš.

Edina stvar, na katero se nikakor nisva mogla navaditi je bilo obnašanje domačinov. Sicer sva spoznala ogromno izjemno prijetnih in ustrežljivih ljudi, a nikoli se nisva mogla znebiti občutka, da vsi nekaj hočejo od naju. V Marakešu se je zdel ta občutek še nekajkrat močnejši in je verjetno mejil že na paranojo. Ravno na Djemaa El-Fnaa, ki sva se ga najbolj veselila, si na koncu nisva upala nikomur pogledati v oči, ker so naju takoj napadli s ponudbami. Če si se samo rahlo približal kakšnemu umetniku, si moral takoj plačati. Najhuje pa je bilo, ko sva se sprehodila mimo uličnih kuharjev in so nama povsem zaprli pot. Komaj sva se izmuznila, ker nikakor niso hoteli razumeti, da še ne želiva jesti. Končalo se je z begom in neštetimi psovkami s strani domačinov. Tukaj preprosto ne moreš samo gledati in spoznavati kulturo v lastnem tempu.


Mesto res ponuja ogromno. Že sama medina, čeprav ni niti približno tako velika, kot tista v Fezu, je prostor, kjer se lahko človek po ves dan izgublja. Potem pa še kup palač, mošej, muzejev, slikovitih in zanimivih restavracij, lokalov s terasami na strehi, da ne omenjava preštevilnih sukov, kjer si lahko kupite praktično vse, kar se v Maroku da dobiti. Največja atrakcija pa je seveda glavni trg v Medini, Djemma El-Fnaa, ki je celo pod UNESCO-vo zaščito kot edinstvena kulturna dediščina našega sveta. Trg je res poln stojnic, med katerimi so najbolj znane tiste, kjer ti za drobiž stisnejo kakršenkoli sveži sok si lahko zamisliš. Najboljši je seveda pomarančni! Okrog in posredi je nešteto restavracij in uličnih kuhinj, ki jih odprejo pozno popoldne, ko se prične delati mrak in ko trg šele zares oživi. Glavna atrakcija pa so številni ulični umetniki, krotilci kač, opic, plesalci, igralci, ljudje v tradicionalnih kostumih pa pripovedovalci zgodb, okoli katerih se vedno zbere več deset poslušalcev. Na trgu se od jutra do poznega večera ves čas nekaj dogaja.


Če imaš nekaj orientacije, se da vse to pogledati v enem dnevu, tako da sva se drugi dan odpravila še malo ven iz medine, na še eno turistično oblegano točko, Jardin Majorelle. Že zgodaj dopoldne se je vila kolona pred vhodom v enega lepših botaničnih vrtov na svetu. Osnoval ga je francoski umetnik Jacques Majorelle in skrbel zanj skoraj 40 let, dokler se v petdesetih letih nista z ženo ločila in prepustila vrt počasnemu propadanju. 


A v osemdesetih sta jo kupila modna oblikovalca Yves Saint-Laurent in Pierre Bergé. Obnovila sta vrt in ga dopolnila s še nekaterimi poslopji, v katerih so danes muzeji in trgovinice s spominki. Vrt je poln kaktusov in tropskih dreves ter je prava oaza sredi kaotičnega mesta. Je pa zaradi množice obiskovalcev še vedno težko najti umirjen kotiček za sprostitev. Ob samem vrtu sva našla tudi nekaj modernih kafičev in trgovinic s konceptom, česar tukaj res nisva pričakovala.


Marakeš je resnično mesto nasprotij, mesto, ki ima vse ali bolje rečeno: vsega preveč. Mesto, ki se ga najlažje opiše z besedo kaos. Če ste odprtega duha, če imate radi raznoliko in okusno hrano, stojnice, stare arabske zgradbe, ozke uličice, hiter tempo življenja in ste vajeni vsega, vam bo gotovo všeč. Tudi midva bi lahko še kakšen dan posedala po prijetnih lokalih in raziskovala neštete stare ulice, a tega sva imela zdaj že počasi dovolj. Pogrešala sva naravo in vleklo naju je na še en košček Maroka, ki se mu še nisva posvetila - obalo!

Najbolj brano

11 sobnih rastlin, ki jih lahko enostavno razmnožuješ v vodi
Za vse tiste, ki še niste začeli z razmnoževanjem sobnih rastlin in pa tiste, ki bi radi začeli, p…
Budapest's chic hot spots
Stunning views, pretty cool cafes, spectacular botanical garden, comfort food, early sunsets, busy…
Vzpon na Špik hude police, skok v Rabeljsko jezero in zahod na Mangartskem sedlu
Cel teden sem sanjarila, da bi za vikend odšla v gore, nekam tako, da bi prespala v koči in dva dn…
Fjallraven Kanken Essentials
V Kankna sem se zaljubila pred natanko petimi leti, ko sem ga med bivanjem na Finskem občudovala n…