Dolomiti so zares veličastni. Vsaka gora, vsak prelaz, vsako jezero ali alpska vas. A če bi morala izbrati en sam kraj, ki ne bo razočaral nikogar, bi na prvo mesto postavila Tre Cime di Lavaredo!

Izhodišče

Če prihajaš iz Cortine, se moraš za dostop do parka najprej vzpeti na Passo Tre Croci (kot za jezero Sorapis). Iz smeri Slovenije oziroma Auronza pa se odcep za Tre Cime nahaja tik pod vrhom prelaza Tre Croci. Po manj kot kilometru sledi obvezen postanek ob čudovitem jezeru Misurina, ki ga obkrožajo grandiozni stari hoteli, iglasti gozd, v ozadju pa veličastne gore na vse strani. Tik pred koncem kraja Misurina se v desno odcepi cesta za Park Tre Cime, kmalu zatem pa se nahaja vstopna točka, kjer plačaš vstopnino v park (25 evrov za osebni avtomobil), ki velja 24 ur. Strma gorska cesta vodi do obsežnih parkirišč ob vznožju Treh Cim in koče Rifugio Auronzo.


Tre Cime

Tre Cime so svetovno znana gora, ki jo je zob narave oglodal tako, da je dobila tri izrazite vrhove, skorajda ločene stolpe: Cima Piccola (2857m), Cima Grande (2999m) in Cima Ovest (2973m) oziroma Mali, Veliki in Zahodni Vrh. Po vsem svetu so znani zaradi svoje oblike in oranžne barve, še zdaleč pa niso edina atrakcija v parku. Poleg njih stoji ravno tako izjemni Monte Paterno s svojimi številnimi vrhovi in naravnimi "kipci" po celotnem grebenu, v bližini pa je še malo morje vrhov, vsak popolnoma edinstven in drugačen od vseh drugih okoli sebe. Kot en gorski ansambel z vseh vetrov, ki skupaj ustvarja eno najlepših naravnih kulis na svetu. 


Aktivnosti v parku

Park je pravi raj za vse adrenalinske odvisneže, rekreativce pa tudi čisto navadne turiste in družine, ki bi se samo malo sprehajali in fotkali naokoli. V parku lahko plezaš po gorskih stenah, premaguješ vie ferrate in raziskuješ rove iz prve svetovne vojne, se spuščaš z gorskimi kolesi, hodiš po številnih označenih poteh, ali zgolj uživaš na terasah planinskih koč s pogledom na Tre Cime. Velika večina obikovalcev se odpravi na krožno pot okoli Treh Cim, popolnoma nezahtevno pohodniško pot, ki ti bo vzela 4 do 5 ur, dala pa nepozabno izkušnjo in razglede na najlepše vrhove v parku, še posebej na Tre Cime, ki jih lahko opazuješ ves čas, z vseh strani. 


Krožna pot

Široka makadamska pot se začne pri koči Auronzo in mimo kapelice ter spomenikov planincem, ki so prvi splezali na Tre Cime, pripelje do koče Lavaredo.


Pri njej glavna pot zavije levo navzgor in se prek melišča vzpne na prelaz med Tre Cime in Monte Paterno. Lahko pa nadaljuješ tudi naravnost, čez nekaj 100 metrov zaviješ levo in prispeš na isto mesto po malenkost lažji in lepši poti. Od koče Lavaredo se lahko podaš tudi naprej, se spustiš mimo manjšega jezerca rahlo v dolino in dalje okoli gora še bolj v notranjost parka. Tam se nahajajo nova jezera in še ena koča, od koder spet vodi pot do koče Locatelli. Verjetno je tudi tam zelo lepo, a se skupna pot podaljša vsaj za eno ali dve uri, tako da sva si jo pustila za naslednjič.

Od prelaza pri Treh Cimah se pot spusti ob vznožju Monte Paterna, prvič pa se odpre zares razsežen in čudovit razgled na desetine gora v okolici. Vidiš pa tudi že naslednjo in glavno kočo na krožni poti: Rifugio Locatelli oziroma Dreizinnenhutte. Čeprav lahko s potjo nadaljuješ naprej v dolino, ti priporočava, da se vzpneš tistih nekaj metrov do koče. Tam se odpre najlepši pogled na Tre Cime, po lepi grebenski poti pa se lahko vzpneš tudi na Monte Paterno. Na drugi strani koče se nahajata še dve krasni jezeri pod gorsko lepotico Torre di Toblin.


Od koče se pot močno spusti, nato pa spet strmo vzpne in ob prelepih razgledih na bližnje in daljne Dolomite pripelje še do manjše koče Langalm, ob vznožju katere se nahajajo še tri jezerca. Od tam sledi le še slaba ura poti, ki se rahlo vzpenja in nudi vedno nove razglede proti jugu. Ker še niti približno nisva poznavalca tamkajšnjih gora, jih res ne znava našteti, a vršacev se kar tare. Nikjer še nisva videla toliko različnih in mogočnih vrhov na tako majhnem mestu. Res nepozabno!


Na sorazmerno kratki krožni poti sva videla na desetine gora, tudi nekaj takšnih, ki se brez težav uvrščajo med najlepše na svetu, med njimi pa še kup planin, dolin, rečic in jezer, cerkvice, 4 planinske koče in ogromno krav, ki s svojimi zvonci dajejo občutek, kot da je vsak dan prazničen. Stotine jih zvončklja z vseh koncev, medtem ko ležerno trgajo travo izmed skal. Kako se te pol-tonske lepotičke na svojih tankih nožicah vzpenjajo in spuščajo po tistih nerodnih skalah, nama ne bo nikoli jasno. So nama pa res popestrile dan!

Pa še to!

Svetujeva ti, da se v park podaš pozno popoldne. Zakaj? Sredi poletja sta Misurina in park Tre Cime izredno obljudena in že dopoldne skoraj ni kje parkirati. Proti sedmi zvečer se lahko ob jezeru Misurina zastonj sparkiraš na pretežno praznih parkiriščih in se v miru sprehodiš okrog jezera. Pa še svetloba je takrat najlepša, posebej s severne strani jezera proti južni strani, ko lahko v vodi občuduješ zrcalno podobo bivšega Grand Hotela Savoy z Monte Cristallom v ozadju. Tudi Park Tre Cime je zvečer skorajda prazen, s parkirišča na vrhu pa lahko uživaš v sijajni pokrajini v barvah zahajajočega sonca. Enako seveda ponoviš še zjutraj, ko sonce vzhaja in se med prvimi v miru podaš na pot okoli Treh Cim. Ko se boš opoldne drenjal po poti do parkirišča in komaj našel svoj avto med tisoč drugimi, nama boš hvaležen!

Spremljaj vreme. Med tritisočaki se vreme hitro spreminja in ni malo dni, ko so glavni vrhovi po ves dan zaviti v oblake. Ugotovila sva, da se na Googlovo vremensko napoved v gorah ne moreva preveč zanašati. Še najbolj sva zadovoljna s sat24.com, kjer lahko opazuješ gibanje front, padavin ali samo oblakov za nekaj ur ali dni vnaprej in se doslej še ni resno zmotil.