Odkrila sva plažo, ki je lepa kot plaže z najlepših razglednic, prvinska, divja, romantično osamljena in preprosto tako huda, da si zasluži posebno objavo. Imenuje se Koromačna, a jo boste težko našli na zemljevidu, v živo pa še težje, ker ni nikjer označeno ali nakazano, da obstaja. Očitno moraš preprosto od nekoga izvedeti zanjo.


Najlažje bo, če vklopite navigacijo do kraja Belej, ki se nahaja nekje na sredi otoka Cresa. V Beleju malo upočasnite in bodite pozorni na edini odcep - ozko cesto, ki pelje proti vzhodni obali otoka. Torej levo, če se peljete proti jugu in desno, če se peljete proti severu otoka. Nekaj sto metrov proti obali se cesta razcepi (spet ni nobene table). Tu izberete desno pot in nadaljujete nekaj kilometrov po ozki stari cesti ter upate, da se nihče ne pripelje nasproti, ker se ni skoraj kam umaknit. Kmalu boste zagledali morje, malce nad plažo parkirali, potem pa z vsakim korakom bolj zajemali sapo. Ta košček obale te preprosto prevzame.


Priporočava, da se odpravite čim bolj zgodaj, ko so barve najlepše, morje najbolj mirno in voda najbolj kristalno čista. Zjutraj tudi ni še veliko ljudi, tako da se zna zgoditi, da boste imeli vso plažo zase, kot se je posrečilo nama. Splača se pohiteti tudi zato, ker ni veliko prostora za parkiranje. 


Izkoristite čas in skačite v kristalno modrino s pomola, odplavajte (ali splezajte po skalah) v zavetje izpodjedenih sten, se lovite pod kamnitimi loki, poležavajte in prisluhnite petju ptic, ki gnezdijo v stenah. Pazite le na morske ježke! Skale, kamni in stene so jih polne. Znajo biti nadležni, a to je le še en pokazatelj, kako čista je tukaj voda. Uživajte, predvsem pa pohitite, dokler je ta košček raja še razmeroma neznan in nedotaknjen.