15. marec 2017

Tramontana wood craft na otoku Cres


Na skrajnem severu otoka Cresa se nahaja nekoč (in še danes malo) pastirsko območje Tramontana in na skrajnem severu te regije se nahaja nekoč (in še danes malo) pastirska vasica Filozići. Na tem idiličnem kraju, visoko nad obalo in z razgledom na dobršen del Reškega zaliva, so si pastirji postavili 30 hiš, od katerih so danes stalno naseljene le še tri. In v eni izmed teh treh domačij živi tudi gospod Igor Zlatkov s svojo družino.


Kot sva že omenila, naju je ravno ta gospod našel tavajoča med pašniki in naju povabil v svoj pravljični svet. In njegova domačija z okolico je prav to: potovanje v mistično preteklost. Že sama pot tja je čarobna. Ozka cesta je speljana med palčki, narejenimi iz velikih posušenih debel in korenin, in okrašena z obilico zgodnje-pomladanskega cvetja med kupi skalovja in kamenja, zloženega v naravne pregrade med pašnimi parcelami. V naselju postane cesta še ožja, dokler je končno ne zmanjka in ti preostane le še kolovratenje po zares ozki makadamski poti med starimi kamnitimi hiškami. Če se držiš leve in nadaljuješ mimo male cerkvice, kmalu prideš na dvorišče družine Zlatkov. Tu pa se odpre spet nov svet.


Gospod Igor je že davno s prijatelji začel oblikovati lesene palčke, sam pa je nadaljeval z obdelavo lesa in še danes ustvarja najrazličnejše uporabne izdelke. Predvsem dilce, okrasno posodo in držala za rezanje pršuta - skratka, večinoma opremo za kuhinjo, v kateri se skupaj z ženo tudi odlično znajde. Tako zelo, da sta po odlični hrani iz lokalnih pridelkov znana daleč naokoli in baje privabita kar lepo število gostov, čeprav gre za tako odmaknjeno lokacijo.


Ni pa to vse. Svojo ljubezen do ustvarjanja in te edinstvene lokacije se je odločil deliti s svetom. Od leta 2010 praktično vsako leto organizira umetniške kolonije, katerih se udeležijo umetniki z vsega sveta (prišli so že iz Rusije, Kitajske, Japonske, Nizozemske, Španije, Nemčije, Avstrije, Slovenije, ...) in se skušajo izražati s pomočjo lokalnih materialov. Tako je nastal že pravi park lesenih in kamnitih skulptur ter nekaj mini hišk, polnih umetniških stvaritev.


 Po navdih in izziv prihajajo tudi posamezni umetniki, ki na domačiji preživijo teden ali dva in spet vsak zapusti nekaj novega in lepega. Na obisk pa lahko pride tudi vsak navadni firbec, kot sva midva, in uživa v tej galeriji/muzeju na prostem ter prisluhne zanimivim zgodbam prijaznega Igorja.


Vsekakor se sprehodite do konca domačije, kjer boste našli še ostanke zelo stare kapelice, obdane z ne dosti mlajšimi drevesi zanimivih oblik. Ne škodi se sprehoditi niti skozi naselje, ki je zanimivo samo po sebi. Priporočava pa tudi kakšen daljši sprehod po markiranih okoliških poteh, ki vas gotovo popeljejo na kakšno razgledno točko, višje nad naseljem. Naju je ena izmed njih vodila v pravi kamniti svet, kjer sva odkrila zapuščene hlevčke, v zavetju skal in grmovja. Kot nama je razložil gostitelj, so vedno postavili poslopja za živali na najbolj ugodnih mestih za življenje, kjer ni močnega vetra ali prenizkih temperatur. Pastirji pa so živeli na bolj izpostavljenih območjih v vasi.


Če se slučajno znajdete na pravi strani Cresa, si torej le vzemite pol ure ali pa kar ves dan in si privoščite nekaj za dušo in želodec. Nama je bilo žal le, ker nisva prej izvedela za ta košček raja, da bi lahko predvidela več časa zanj. Naslednjič napake gotovo ne bova ponovila!
SHARE:
Blogger Template Created by pipdig